Pripravila: Danijela Ribizel
Pri pouku sodobne priprave hrane so učenci predlagali, da bi pouk priprave hrane potekal drugače, bolj sproščeno in zabavno. Planirano dejavnost smo izvedli v petek, 2. februarja. V šoli smo pripravili večerjo, prespali in po zajtrku odšli domov.
Že v petek dopoldan smo iz telovadnice prinesli velike in težke blazine. Veliko smo se smejali in pri tem od navdušenja vzklikali, ko smo jih po številnih stopnicah kotalili navzgor. Na vrhu stopnic smo bili veseli, da nam je uspelo, večinoma samim dekletom in enemu fantu.
Večerja je bila sestavljena iz dunajsko ocvrtih piščančjih zrezkov, pire krompirja in solate. Vem, rekli boste, ni najbolj zdravo in nič posebnega, vendar je bilo odlično. Vsi okusi so se ujemali, meso sočno in mehko, pire z več masla gladek in nežen, solatka z bučnim oljem in v pečici se je že pekla baklava z orehi. Pred in med večerjo je bilo razpoloženje veselo, fotografirali smo se, posneli selfije in hvalili dobro večerjo. Pogled na kuhinjo je bil vzpodbuden, vsa posoda je bila pomita, pobrisana in kuhinja pospravljena.
Po večerji je ena skupina dokončala čiščenje kuhinje, druga skupina je v knjižnici pripravila ležišča. Nato smo odšli na nočni sprehod po Šaleku. Po stopnicah smo se povzpeli do nadvoza in mahali spodaj vozečim avtomobilom v daljavi. Predlagala sem, da mahamo toliko časa, da nam kateri od voznikov zahupa. Bolj ko se je avto približeval, bolj smo mahali. Trud je bil poplačan, ko je voznik mercedesa zahupal. Bučno smo zaploskali in pot nadaljevali proti Konovem, kjer cesta zavije v hrib. Deklice poznajo poti, ker so nekatere tam doma. Veselo so klepetale o fantih in prigodah v razredu in že smo sklenili pot pri Skalci.
V šoli se je veselo razpoloženje nadaljevalo. Učenci so spali v knjižnici, jaz pa v bližnji učilnici. Bila sem precej utrujena in sem po kakšni uri le zaspala. Noč je bila mirna. Okoli 8. ure zjutraj so se vsi prebudili in potem smo imeli zajtrk z različnimi namazi na kruhu, sokom, čajem in palačinkami. Za povrh pa še košček baklave. Druga skupina učencev je pospravila po kuhinji, prva skupina pa v knjižnici.
S prijetnimi občutki in z novimi dogodivščinami smo se odpravili domov. Deklice so povedale, da je bilo super lepo, da je bil ta dan najlepši, tudi meni je bilo zelo lepo. Ustvarili smo harmonijo, dobre občutke, vse se je izteklo dobro. Ko sem se spuščala po stopnicah, sem razmišljala, da lepe in dobre stvari ne nastanejo same od sebe in da je treba veliko potrpežljivosti vseh, ki smo vpeti v vzgojo in izobraževanje. Doma je vsak izmed nas o svojih doživetjih pripovedoval na svoj način, jaz sem jih podelila z vami. Dogodek mi bo ostal še dolgo v lepem spominu.
