Pripravila: Mojca Vedenik
Duševno zdravje je pomemben del našega zdravja, zato mu 10. oktobra z obeležitvijo Svetovnega dneva duševnega zdravja posvečamo posebno pozornost.
Skrb za duševno zdravje je odgovornost vsakega posameznika, nenazadnje pa tudi družbe kot celote. Dobro duševno zdravje, njegovo varovanje in krepitev ter preprečevanje nastanka duševnih težav so pomembni v vseh starostnih obdobjih, vse od rojstva naprej, še posebej pa v obdobju otroštva in mladostništva. Tudi otroci in mladostniki se srečujejo z velikimi zahtevami, stresom, občutkom nemoči, nesprejemanja, kar vse lahko vodi v različne oblike duševnih stisk.
Podatki raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju, ki jo je že šestič zapored izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da je občutke osamljenosti v zadnjem letu izkusil vsak šesti mladostnik v starosti 11, 13, 15 in 17 let. Več kot tretjina mladostnikov je poročala o rednem doživljanju vsaj dveh psiholoških oz. psihosomatskih simptomov, skoraj sedem odstotkov mladostnikov ima visoko stopnjo simptomov anksioznosti, približno tretjina mladostnikov pa ima povišano verjetnost depresije. Celotno poročilo za medije je dostopno na spletni strani NIJZ na naslednji povezavi https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/10/HBSC_e_verzija_obl_2023.pdf.
Krepitvi duševnega zdravja (kar pojmujemo kot pozitiven, realen odnos do sebe, samospoštovanje, dobri medosebni odnosi, spoštljiva komunikacija, sposobnost uspešnega soočanja z vsakodnevnim napori in stiskami ter psihološka odpornost) namenimo veliko pozornosti tudi v naši šoli.
Učenci predmetne stopnje so si že (ali pa si bodo v naslednjih dneh) ogledali tudi kratki slovenski film Za vogalom, ki odpira aktualne teme odraščanja: medvrstniški odnosi in nasilje.
Devetošolci so ob slovenskem letu duševnega zdravja in svetovnem dnevu duševnega zdravja prejeli priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje?, ki je nastal v sodelovanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in strokovnjakov iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor. Priročnik je tudi javno dostopen v digitalizirani izdaji in ga priporočamo starejšim osnovnošolcem. https://live.editiondigital.com/e/221cpgqsc/prirocnik-kaj-lahko-naredim-da-mi-bo-lazje#!page1.
Prav tako je mladostnikom na voljo spletišče https://www.tosemjaz.net/, ki je eno od možnih virov različnih informacij in pomoči, v kolikor se otroci in mladostniki znajdejo v stiski.
Na šoli se zavedamo pomembnosti krepitve duševnega zdravja ter razvijanja socialnih in čustvenih veščin, zato bomo tudi letos nadaljevali s preventivnimi delavnicami po priročniku Zorenje skozi to sem jaz v okviru razrednih ur. Sistematično jih bomo izvajali v osmem in devetem razredu. S posameznimi delavnicami pa se bodo spoznali tudi že sedmošolci.
Tudi z ostalimi učenci naše šole se bomo v okviru različnih dejavnosti in razrednih ur pogovarjali o različnih temah, ki krepijo naše duševno zdravje. Pomembno je, da otrokom in mladostnikom pomagamo oblikovati vrednote in stališča, da jim pomagamo graditi pozitivno samopodobo in občutek lastne vrednosti, da jim omogočimo, da se učijo konstruktivnejših in mirnih načinov reševanja konfliktov, spoštljive komunikacije, strpnosti ter asertivnosti. Bistveno je tudi, da učencem preko pogovorov in delavnic posredujemo jasno sporočilo o ničelni toleranci do nasilja.
Da je dobro duševno zdravje še kako pomembo, se zavedajo tudi organizatorji otroškega parlamenta. Mladi parlamentarci bodo pod mentorstvom šolske svetovalne delavke Mojce Vedenik že drugo leto razpravljali na temo Duševno zdravje otrok in mladih.
Nekaj koristnih povezav na omenjeno pomembno tematiko najdete tudi na spletni strani šolske svetovalne službe OŠ Šalek https://solskasvetovalanasluzbaossalek.splet.arnes.si/.
Velja pa si zapomniti, da je za svoje duševno zdravje dobro skrbeti ne le danes, ampak vsak dan, vse življenje. Vzdržujemo ga z zdravo prehrano, z rednim gibanjem, kvalitetnim spancem, prijetnimi aktivnostmi, pozitivnimi medosebnimi odnosi, tehnikami sproščanja, pa tudi tako, da pomagamo drugim.
