Zapisal: Marko Moškotevc. Fotografije: Boris Oblišar.
Ob 27. januarju, mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta se spominjamo vseh žrtev nacizma in fašizma in vseh, ki so trpeli v koncentracijskih taboriščih po Evropi. Na ta dan leta 1945 so vojaki sovjetske Rdeče armade osvobodili največje nacistično taborišče Auschwitz – Birkenau na Poljskem.
V koncentracijskih taboriščih je bilo med drugo svetovno vojno zaprtih skoraj 59.000 Slovenk in Slovencev. Največ na Rabu – 15.000, Gonarsu 5.000, Renicciju 5.000, v Mauthausnu 4.200, Dachauu 4.000 in Auschwitzu 2.350. V vseh taboriščih je med drugo svetovno vojno skupaj umrlo okoli 13 tisoč Slovencev.
»Nedopustno je sprevračanje tragedije holokavsta, ki je brez primere. Moramo se ga spominjati, s sramom in studom, tako dolgo kot bo obstajal človeški spomin. Samo s pomnenjem bomo izkazali primerno spoštovanje vsem žrtvam.« (Kofi Annan)
Letos smo z učenci vključenimi v projekt Krokus spoznavali pravičnike med narodi. To je naziv za Nejude, ki so med holokavstom tvegali življenje, da bi pomagali reševati Jude. Verjetno najbolj znan pravičnik med narodi je Oskar Schindler, po katerem je bil leta 1993 posnet odmeven film Schindlerjev seznam. Manj znano pa je, da so med njimi tudi Slovenci. Z učno uro smo učencem približali te pogumne posameznike ter življenje in delo Slovencev v koncentracijskih taboriščih.
“In zdaj sem bil osamljen, predvidevam, kot kdorkoli drug na svetu. Toda, če bi se kdo od ljudi, ki so zdaj okoli mene, približal, bi moral teči za to in se skriti v smrtnem terorju. Moral sem biti sam, popolnoma sam, če sem želel živeti.” ( Wladislav Szpilman)
Holokavst ni zgolj dogodek v daljni preteklosti. Za vse nas je opomin in učenje iz preteklih zgodovinskih napak. Vsak od nas lahko postane majhen kamenček v mozaiku, ki bo pripomogel h gradnji bolj pravičnega, poštenega in solidarnega sveta okoli nas.
