“Najlepše sanje se sanjajo v materinem jeziku in najgloblje seže misel, napisana v jeziku, ki ga je človek zajemal z dihom otroštva.” (Milan Petek – Levokov)
21. februar je Unesco leta 1999 razglasil za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj materin jezik, bengalščino.
Namen mednarodnega dneva maternih jezikov je spodbujanje spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Z njim opozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu.
Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in na splošno komuniciramo. Družbeno gledano je materi jezik pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti.
Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica.
Slovenščina je materni jezik približno 2,5 milijona Slovencev, živečih v Sloveniji in drugod po svetu. Lahko pa ima človek glede na življenjske okoliščine tudi dva materna jezika, prvega in drugega. Na območju Slovenije je slovenščina večinski materni jezik, na narodno mešanih območjih pa pogosto tudi italijanščina in madžarščina, ki sta uradna jezika italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji. Prav tako imajo druge materne jezike številni priseljenci, ki so v Slovenijo prišli iz drugih držav. Jeziki bivših držav Jugoslavije so materni za kar 8 % prebivalstva Slovenije.
Danes obstaja med 6000 in 7000 različnih jezikov (številni sproti izumirajo), največ govorcev pa govori mandarinščino.
Vir: https://www.aspnet.si.
Na povezavi v nadaljevanju lahko preberete poslanico pisatelja Borisa Pangerca ob letošnjem svetovnem dnevu maternih jezikov.
